Protest zapatistov in internacionalistov pred mehiškim veleposlaništvom na Dunaju 17. septembra 2021
Chiapas: Napad paravojaških sil
11. januar 2022
10. januarja je skupina oboroženih in zakrinkanih paramilitarcev vdrla v zapatistično podporno skupnost 16 de Febrero v uporniškem samoupravnem okrožju nedaleč od mesta Ocosingo v mehiški državi Chiapas. S puškinim kopitom so pretepali 15-letnika, nakar so pretepali še Hilario Hernández Gómez, 42-letno mati, ki je imela v naročju triletnega otroka. Skupaj s še dvema starejšima otrokoma (6 in 10 let) so vse štiri odpeljali v neznano.
Pozneje je tamkajšnji Svet dobre vlade sporočil, da se je ženska z otroki vrnila domov.
Napadi paramilitarcev na zapatistične skupnosti se v zadnjem času stopnjujejo in so nedvomno del širše strategije širjenja terorja proti podpornikom EZLN in revolucionarne samouprave staroselcev. Spomnimo se samo dogodkov iz lanskega septembra, ko so paramilitarci ugrabili dva zapatistična aktivista, kar je sprožilo široko mednarodno mobilizacijo v podporo ogroženim skupnostim. Poleg tega smo prejšnji mesec obeležili 24. obletnico pokola 45 staroselk in staroselcev v Actealu, skupnosti in begunskemu središču v čiapaškem Višavju. Pobite so bile tudi nosečnice, otroci in ostareli.
Kdo se skriva za paramilitarističnim nasiljem? Septembra 2020 je mehiška vlada prevzela odgovornost za pokol v Actealu, kjer je sprva mehiška vojska poskušala prikriti sledove masakra. Oblasti, policija, vojska, veleposestniki in lokalni veljaki (caciques), ki pogosto tvorijo mrežo narkomafije ustvarjajo in oborožijo skupine, ki si nadenejo zveneča in nedolžna imena (Pravičnost in mir, Združenje pridelovalcev kave Ocosinga itn.) ter jih uporabijo za napade na zapatistične skupnosti, s katerimi je država sicer navidez sklenila premirje. Ti paramilitarci pogosto izrabljajo spore med skupnostmi in verska nasprotja med katoličani in novimi protestantskimi ločinami, ki jih podpirajo iz ZDA.
Nasilje paramilitarcev je prisotno tudi v drugih mehiških državah. Septembra 2014 so študentje podeželskega učitelišča v Ayotzinapi (Guerrero) protestirali proti šolskim reformam in privatizaciji. Aretirala jih je policija in za njimi je izginila vsaka sled. Med politično nasilje lahko štejemo tudi izginotja oz. feminicid tisočev mehiških žena.
»Levičarska« vlada predsednika Andrésa Manuel López Obradorja ni posebej učinkovita in se osredotoča zlasti na gospodarske megaprojekte, ki dodatno ogrožajo področja staroselskih ljudstev in njihova videnja razvoja.
Zapatistične skupnosti, pa tudi vse druge mehiške skupnosti ter posameznice in posamezniki, so pod hudim pritiskom in zato potrebujejo našo solidarnost. Poboji, izginotja, vse oblike političnega in spolnega nasilja ne smejo ostati skriti.
Osveži spomin na Potovanje za življenje.